Migranti kot državljani

Priročniku > Kako voditi kampanjo > Splošna načela > Migranti kot državljani

Migracije so postale v Evropi osrednja tema, zato je razprava o njih tako etična kot tudi politična. Vsa nedavna poročila Eurobarometra kažejo, da državljani EU menijo, da so migracije eden izmed glavnih problemov Evropske družbe: „Priseljevanje in terorizem sta najpomembnejša problema na ravni EU“, navaja Eurobarometer 88 (2017), medtem ko Observatory of Public Attitudes to Migration navaja, da ima velik delež Evropejcev negativna stališča do ˝priseljevanja ljudi v EU iz tretjih držav˝.

Paola Parmiggiani (2015, str. 4) v svojem članku o socialnem komuniciranju o migracijah in azilu v Italiji pojasnjuje, da splošni javni, medijski in politični glas pojav migracij pripisuje prehodne in začasne značilnosti. Kot „gostitelji“ se priseljenci pojavljajo skoraj kot suspendirani posamezniki, „dvojno odsotni“ (Sayad 2002), ki jim ni treba razmišljati o upanju v prihodnost ali stabilnost v „začasni“ državi gostiteljici; nepriznane navzočnosti, katerih zgodba, življenjske izkušnje in kompetence so sekundarne; podrejene osebe z nizko stopnjo izobrazbe, ki so večinoma povezane z nizko kognitivno sposobnostjo in so zapuščale svojo državo, ker niso imele ustreznih spretnosti in znanj.“ Nirmal Puwar (2004) trdi, da določene skupnosti te posameznike obravnavajo kot osebe, ki vdirajo v njihov prostor, saj le-ta meni, da je le ona naravno upravičena do določenega prostora.

Komunikacijske kampanje morajo delovati tako, da posredujejo nasprotno sporočilo, s čimer je jasno, da so migranti novi člani v družbi gostiteljice, ki državljanom prikazuje, kako je treba sprejeti dolgoročne ukrepe za integracijo in pokazati, da bolj kot družba vlaga v vključevanje migrantov, večji je njihov pozitiven doprinos k družbi gostiteljici.

Drug pomemben vidik, ki ga je potrebno upoštevati pri pripravi sporočil o migracijah, je povezan s tveganjem posredovanja stereotipnih sporočil ali slik.

Paola Parmeggiani opozarja, da bi se morale komunikacijske kampanje na področju vključevanja migrantov na trg delovne sile izogibati predstavljanju migrantov le kot potrebne nekvalificirane delovne sile, saj na ta način še dodatno prispevajo k oblikovanju stereotipov.

Avtorica namesto tega izpostavlja kampanje za ozaveščanje, ki begunce predstavljajo kot ene izmed nas (strokovnjake, učitelje, umetnike, znanstvenike, delavce, kmete), z eno razliko, da so bili prisiljeni pobegniti s svojih domov, s svoje zemlje, od svojih bližnjih zaradi vojn in preganjanj, kot ljudi, ki, če so integrirani v našo družbo, bi lahko prispevali h gospodarski, kulturni in k družbeni rasti države, ki jim je nudila azil[1].

[1] Ibidem, str. 7.

Izogibanje stereotipom

Poskus oblikovanja nasprotnih zgodb (glej tudi poglavje pripovedovanje zgodb) o migrantih kot grožnjo lahko privede do enako stereotipnega prikaza „dobrega migranta“ – dobrega, ker ga je mogoče integrirati in je „sprejemljiv“. Kot poudarjajo avtorji esejev v antologiji Dobri priseljenec (2016), to vodi do nenehne zaskrbljenosti ljudi drugačnih barv kože, da bi upravičili svoj prostor in pokazali, da so si „prislužili mesto za mizo“.

Migranti kot državljani

Pišite nam!